Mišični spomin v kontekstu vadbe za moč
Ste med karanteno prenehali s treningi ali pa zaradi zaprtja fitnes centrov niste zmožni trenirati v istem obsegu kot prej❓
Dobra novica! Vrnitev v športno formo je veliko lažja kot prvotna pridobitev le te, kar pojasni fenomen mišičnega spomina. Študija avtorjev R.S. Staron et al je pokazala, da so se preiskovani po 32 tednih nedejavnosti vrnili na predhodni nivo telesne pripravljenosti v samo 6ih tednih 😮
Razlog za to ni le v gibalnem spominu, kot so domnevali včasih, ampak obstajajo tudi fiziološki dejavniki, ki pospešijo proces adaptacije na trening po obdobju nedejavnosti. Tekom treninga za moč ali hipertrofijo namreč povečamo število jeder v mišičnih vlaknih, ki prispevajo k mišični rasti. Ko ne treniramo, mišica atrofira (velikost vlakna se zmanjša), število jeder pa ostane relativno nespremenjeno. Število jeder v mišičnem vlaknu predstavlja največjo velikost mišice, ne nujno trenutne.
Drugi, manj znani razlog je, da se s treningom spremeni epigenetski spomin mišice🧬 (Seaborne, 2018). To pomeni, da se tekom procesa adaptacije na trening spremeni izražanje določenih genov in proizvodnja določenih proteinov, ki so povezani s pridobivanjem mišične mase in moči. Te spremembe v celicah ostanejo tudi po kratkotrajnih obdobjih neaktivnosti in omogočajo hitrejši povratek.
Seveda je potrebno poudariti, da bolj kot smo dejavni, manjša je razlika ki jo moramo nadoknaditi, zato je vsaka vrsta gibanja zaželena. To obdobje lahko izkoristite za zaslužen fizičen in psihičen počitek ter pripravo na nove izzive ⛹️♂️🏋️♂️🏄